Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga

V primeru, ko delavec krši delovne obveznosti, ima delodajalec dve možnosti. Lahko prične s postopkom redne odpovedi iz krivdnega razloga ali pa, v primeru hujših kršitev zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče niti v času odpovednega roka, izredne odpovedi delovnega razmerja.

Več o postopku odpovedi iz krivdnega razloga

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot enega od načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi določa tudi redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. ZDR-1 nadalje določa tudi razloge, zaradi katerih lahko delodajalec poda redno odpoved. Med temi razlogi je tudi kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, tako imenovani krivdni razlog. Razlog, zaradi katerega se poda odpoved, pa mora biti utemeljen.

ZDR-1 določa rok, v katerem mora delodajalec podati odpoved iz krivdnega razloga. Takšna odpoved mora biti podana najkasneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga in najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. V primeru, da ima krivdni razlog na strani delavca vse znake kaznivega dejanja, delodajalec lahko poda odpoved pogodbe o zaposlitvi v 60 dneh od takrat, ko je delodajalec ugotovil utemeljen krivdni razlog za redno odpoved, in za storilca ves čas, ko je mogoč kazenski pregon. V tem primeru lahko delodajalec za čas trajanja postopka odpovedi delavcu prepove opravljati delo. V tem času ima delavec pravico do nadomestila plače.

Pri postopku odpovedi iz krivdnega razloga je pomembno vedeti, da ZDR-1 predpisuje obvezen predhodni postopek. Delodajalec mora najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v šestih mesecih od prejema pisnega opozorila. Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti lahko določi drugačno preizkusno obdobje, ki pa v nobenem primeru ne more biti daljše od 18 mesecev. Pisno opozorilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Zadnja sprememba ZDR-1 je dodatno določila, da mora delodajalec na pisno zahtevo delavca, ki jo delavec lahko poda v treh delovnih dneh od prejema pisnega opozorila, delavcu omogočiti, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in ne daljši od 30 dni, o kršitvah opozorila izjavi. Izjemoma to ni potrebno, in sicer če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Odločitev o tem, ali bo pisno opozorilo podano kljub izjavi delavca o kršitvah, mora biti podana v osmih dneh po podani izjavi o očitanih kršitvah, izražena v pisni obliki, obrazložena in vročena delavcu.

Če delavec v preizkusnem obdobju po prejemu opozorila kršitev delovnih obveznosti ponovi, mu delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Pred podajo same odpovedi mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Tudi pisna seznanitev se lahko opravi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Delovno razmerje preneha po izteku 15-dnevnega odpovednega roka.

V primeru, da delavec vloži tožbo, ker meni, da je odpoved nezakonita, bo sodišče presojalo tako pravilnost postopka podaje odpovedi kot obstoj utemeljenega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 14. 8. 2025, www.findinfo.si, Avtor: Eva Zabukovec, odvetnica