Nastanek obveznosti obračuna DDV pri dobavah in pridobitvah blaga znotraj Unije

Za pravilne vnose v DDV-O (in RP-O) in evidence DDV pri čezmejnih dobavah in pridobitvah blaga znotraj EU je potrebno vedeti kar nekaj pravil glede nastanka obdavčljivega dogodka, obveznosti obračuna DDV pa tudi pravila glede pravice do odbitka DDV.

Cilj tega bloga je prikaz pravil in trenutek obdavčitve pri čezmejnih dobavah in pridobitvah blaga znotraj EU. Za začetek predstavljam pojma obdavčljiv dogodek in obveznost obračuna DDV, ki ju opisuje 32. člen ZDDV-1:

• »Obdavčljivi dogodek« pomeni dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV.
• »Obveznost obračuna DDV« nastane, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek od osebe, ki ga je dolžna plačati, četudi je plačilo lahko odloženo.

Osnovno pravilo določa 33. člen ZDDV-1 v prvem odstavku, ki pravi, da obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane ko je blago dobavljeno. Izjemo na tem področju predstavljajo predplačila za dobave blaga, ki pa ne bodo tema tokratnega bloga, saj je tema preobširna. V tem blogu se posvečam zgolj dobavi blaga znotraj EU.

Na področju dobav blaga znotraj EU, veljajo nekoliko posebna pravila glede obveznosti obračuna DDV, z namenom, da dobavitelj poroča o oproščeni dobavi v drugo državo članico v istem davčnem obdobju, v katerem prejemnik poroča o obdavčeni pridobitvi iz druge države članice EU. Cilj je torej da dobavitelj blaga RP-O (rekapitulacijsko poročilo) poroča v enakem obdobju v eni državi članici, kot bo pridobitelj blaga poročal o pridobitvi blaga v drugi državi članici.

1. Dobava blaga v drugo državo članico:

Kadar podjetje dobavi blago v drugo državo članico, obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa (pri tem izdaja računa ne pomeni nastanka obdavčljivega dogodka, kot obdavčljiv dogodek še vedno šteje dobava blaga). Za izdajo računa je predpisan zakonsko določen rok, in sicer je račun potrebno izdati najkasneje do 15. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek (dobava blaga). V primeru, da pa je račun izdan pred dobavo blaga, obveznost obračuna ne nastane z računom, saj obdavčljivi dogodek (dobava blaga) še ni nastal, zato se v tem primeru uporabi pravilo, da je nastanek obveznosti obračuna DDV nastane 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

*dobavitelj krši 81/7 člen ZDDV-1, ki predpisuje izdajo računa najkasneje 15. dan v esecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

2. Pridobitev blaga iz druge države članice

Pravilo pri pridobitvi blaga iz druge države članice EU sovpada s pravili dobav blaga v drugo državo članico EU. Tako tudi v tem primeru obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa, ki ga izda dobavitelj iz druge države članice. Tudi v tem primeru je predpisan določen rok za izdajo računa, prav tako mora dobavitelj račun izdati najkasneje do 15. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek (pridobitev blaga).

Torej, v primeru, da zavezanec iz SI pridobi blago od zavezanca iz druge države članice EU, mora SI zavezanec opraviti t.i. samoobdavčitev od pridobitve blaga znotraj EU. Da samoobdavčitev SI zavezanec opravi pravočasno (glede na pravila nastanka obdavčljivega dogodka in glede na pravila obveznosti obračuna DDV), mora poskrbeti sam. V praksi sicer za pridobitev blaga praviloma zavezanci pravočasno prejmejo račun od dobaviteljev (torej do 15. v mesecu, ki sledi mesecu obdavčljivega dogodka) in s tem tudi pravočasno obračunajo DDV od pridobitve blaga iz EU. Težava v praksi nastane največkrat, ko ugotovimo, da za prejeto dobavo iz EU nismo pravočasno pridobili računa. V tem primeru mora prejemnik blaga v SI DDV od pridobitve blaga obračunati najkasneje do 15. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je zavezanec pridobil blago.

•  Pravica do odbitka DDV, ki je obračunan od pridobitve blaga znotraj EU.

V skladu s 67/1/c člena ZDDV-1 mora davčni zavezanec za uveljavljanje pravice do odbitka DDV v zvezi s pridobitvami blaga znotraj Unije v obračunu DDV navesti vse podatke, ki so potrebni za izračun zneska DDV, ki ga je dolžan plačati za svoje pridobitve, in imeti račun. Torej za uveljavljanje odbitka DDV mora davčni zavezanec imeti račun oziroma drug dokument, ki ima sestavine računa (vsebovati mora podatke, ki so potrebni za zagotovitev pravilnega obračuna DDV), v trenutku, ko se izteče rok za predložitev obračuna DDV za obdobje, v katerem je nastala obveznost obračuna DDV. V praksi to pomeni, da je za uveljavljanje odbitka DDV potrebno, da je obveznost obračuna DDV že nastala ter da ima davčni zavezanec račun, ko uveljavlja odbitek DDV,