Vse o shemi skrajšanega delovnega časa

Državni zbor je 18. 6. 2025 sprejel Zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas (ZUDPNP), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 47 z dne 27. 6. 2025 in prične veljati 15. dan po objavi, to je 12. 7. 2025.

Z navedenim zakonom smo uzakonili trajno shemo skrajšanega delovnega časa, ki v primeru izrednih razmer omogoča njeno aktiviranje, brez da bi bilo potrebno po hitrem postopku sprejemati interventno zakonodajo.

Besedilo predpisa je dostopno na spletni strani Uradnega lista.

Vsebina ukrepa

Z ZUDPNP se omogoča odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas in na način, da delodajalec zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas. Delodajalec pa lahko za 5 do 20 ur tedensko, v odvisnosti od obsega napotitve delavca na skrajšani delovni čas, uveljavlja delno povračilo izplačanega nadomestila plače.

Okoliščine za uveljavljanje sheme in časovne omejitve

Shemo skrajšanega delovnega časa bo mogoče uveljavljati v primeru:

1. naravnih ali drugih nesreč oziroma kriznih razmerah

Pravico do delnega povračila nadomestila plače bo mogoče uveljavljati zaradi naravne ali druge nesreče oziroma kriznih razmer kot so določene z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in ki se aktivirajo z načrti zaščite in reševanja. Za posamezno nesrečo oziroma krizne razmere lahko traja delo s skrajšanim delovnim časom največ 6 mesecev v obdobju 24 mesecev od prve odreditve.

2. začasnih okoliščinah (npr. recesija)

V primeru začasnih okoliščin se bo shema skrajšanega delovnega časa aktivirala s sklepom vlade, ki bo objavljen v Uradnem listu. V sklepu bo vlada določila skupino ali oddelke dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti ter možno obdobje koriščenja sheme in uveljavljanja nadomestil plače, vendar največ za obdobje 6 mesecev.

Obvezno usposabljanje delavcev v shemi

Delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, so se dolžni vključiti v izobraževanje in usposabljanje na Zavodu za zaposlovanje. O vrsti izobraževanja in usposabljanja se dogovorita delavec in zavod, ki na spletni strani objavi seznam razpoložljivih programov izobraževanj in usposabljanj.

Upravičeni delodajalec – splošni pogoji

Pravico do delnega povračila nadomestila plače lahko uveljavlja delodajalec, ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in je pravna ali fizična oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost, vpisana v Register kmetijskih gospodarstev ter po lastni oceni najmanj 30 % delavcev ne more zagotavljati najmanj 90 % dela. Delodajalec mora izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

• na dan vložitve vloge nad njim ni začet stečajni ali likvidacijski postopek,
• ima izpolnjene vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti oziroma znesek zapadlih neplačanih obveznosti znaša manj kot 50 EUR in ima predložene obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnih razmerij za zadnjih 5 let od oddaje vloge,
• ni neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS ali občine.

Obveznosti delodajalca

Delodajalec se mora pred sprejemom odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom posvetovati s sindikatom oziroma svetom delavcev, če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno in o trajanju odreditve. Pisno mnenje mora pridobiti v roku 3 delovnih dni in v nadaljnjem roku 3 delovnih dni nanj podati pisni odziv. V primeru spremenjenih okoliščin je potrebno novo posvetovanje s sindikatom oziroma svetom delavcev. Če pri delodajalcu ni niti sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejemom odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

Delodajalec mora delo s skrajšanim delovnim časom delavcem pisno odrediti pred nastopom dela z naslednjo vsebino:

• obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa,
• čas (obdobje) trajanja dela s skrajšanim delovnim časom,
• razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa,
• čas trajanja odmora med delom,
• višino povračila stroškov v zvezi z delom,
• možnost in način poziva delavca, da dela s polnim delovnim časom,
• višino nadomestila plače,
• opozorilo glede dolžnosti izobraževanja oziroma usposabljanja,
• opozorilo, da se je delavec v roku 5 delovnih dni od odreditve skrajšanega delovnega časa dolžan prijaviti v evidenco delavcev, vključeni v shemo skrajšanega delovnega časa pri Zavodu za zaposlovanje in o tem obvestiti delodajalca.

Delodajalec lahko, med trajanjem skrajšanega delovnega časa, delavca pozove, da dela s polnim delovnim časom, o čemer mora predhodno obvestiti Zavod za zaposlovane in Inšpektorat za delo. Način obveščanja trenutno še ni dorečen, bo pa predvidoma potekalo preko portala za delodajalce ali na elektronski naslov, kot je bila navada v času interventnih covid ukrepov.

Delodajalca, ki koristi ukrep skrajšanega delovnega časa zavezuje prepoved odpuščanja, in sicer delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom in delavcem, ki zasedajo istovrstna delovna mesta ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev. Prepoved odpuščanja velja v obdobju prejemanja nadomestila plače in še toliko časa po prenehanju prejemanja nadomestila plače, kolikor je trajalo obdobje prejemanja nadomestila, vendar ne manj kot 1 mesec.

Delodajalec v obdobju prejemanja nadomestila plače ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

Prepoved odreditve dela s skrajšanim delovnim časom

Delodajalec ne sme odrediti dela s skrajšanim delovnim časom:

• delavcu, ki dela s krajšim delovnim časom po posebnih predpisih (starševsko varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje),
• v času teka odpovednega roka na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,
• novozaposlenemu delavcu, ki je v delovnem razmerju manj kot 3 mesece ali delavcu, ki je bil pri delodajalcu v zadnjih 3 mesecih zaposlen za krajši delovni čas,
• delavcu, za katerega prejema subvencionirano plačo iz programov, sofinanciranih iz proračuna RS ali sredstev kohezijske politike.

Pravice in obveznosti delavca

Delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal s polnim delovnim časom, razen tistih, ki so drugače urejene. V času odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom ima delavec pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela, za čas do polnega delovnega časa pravico pa pravico do nadomestila plače po 138. členu ZDR-1 (poslovni razlog, 80 % osnove). Nadomestilo ne sme biti nižje od sorazmernega dela minimalne plače. Delavec ima tudi pravico do odmora med delovnim časom, v sorazmerju s časom, prebitim na delu in obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom.

Delavec se je, v roku 5 delovnih dni od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, dolžan prijaviti v posebno evidenco delavcev, vključenih v shemo skrajšanega delovnega časa pri Zavodu za zaposlovanje in o tem obvestiti delodajalca. Delavec ima torej, v času odrejenega delovnega časa s skrajšanim delovnim časom, pravico in dolžnost vključiti se v izobraževanje in usposabljanje.

Višina povračila nadomestila plače

Višina povračila nadomestila plače znaša 60 % izplačanega nadomestila plače brez prispevkov delodajalca (bruto I). Delno povračilo nadomestila je limitirano navzgor s polovico zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.

Postopek uveljavljanja pravice

Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila nadomestila plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu za zaposlovanje v 15 dneh od odreditev dela s skrajšanim delovnim časom. Vlogi predloži zahtevana dokazila. Zavod za zaposlovanje o vlogi odloči v 15 dneh od prejema popolne vloge z odločbo, zoper katero je mogoča pritožba na ministrstvo za delo.

Delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plače za pretekli mesec z zahtevkom za izplačilo, ki ga vloži pri zavodu na podlagi odločbe, vendar najpozneje v sedmih mesecih od dokončnosti odločbe. Delno povračilo se izplačuje mesečno, najkasneje zadnji dan meseca, ki sledi mesecu oddaje pravilnega in popolnega zahtevka za izplačilo. Zahtevku delodajalec priloži seznam oseb, za katere uveljavlja pravico, in izpis iz evidence o izrabi delovnega časa. Če delodajalec uveljavlja povračilo plače v nasprotju s predvidenim planom dela delavca in ne izkaže zakonitega vodenja evidence o izrabi delovnega časa, se zahtevek za izplačilo z odločbo deloma ali v celoti zavrne. Zoper zavrnilno odločbo je dovoljena pritožba na ministrstvo za delo.

Vračanje sredstev

Delodajalec mora vrniti sredstva v celoti:

• če krši svoje zgoraj zapisane obveznosti,
• če je v postopku uveljavljanja pravice predložil neresnična dokazila,
• če začne postopek likvidacije v obdobju prejemanja sredstev ali obdobju po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako celotnemu obdobju prejemanja sredstev.

Delodajalec, ki je sprejel sklep skupščine o udeležbi v dobičku, izplačilih dividend ali dohodkov, ki se izplačujejo kot dividende, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačilih plačil za poslovno uspešnost poslovodstvu v 1 letu od izdaje odločbe, o tem obvesti Zavod za zaposlovanje in vrne sredstva v celoti. Če je do izdaje predmetnega sklepa prišlo v 2. ali 3. letu od izdaje odločbe, delodajalec o tem obvesti Zavod za zaposlovanje in vrne enak znesek kot je bil izplačan za zgornje namene do 50 % vrednosti prejetih povračil revaloriziranega nadomestila plač s povprečno letno stopnjo inflacije. Obveznost vračila velja tudi za vse pravne naslednike in povezane družbe delodajalca.

Kazenske določbe

Z globo od 10.000 do 50.000 EUR se kaznuje delodajalec, ki prejme delno povračilo nadomestila plače in:

• krši obveznost posvetovanja s sindikatom oziroma svetom delavcev oziroma ne obvesti delavcev na običajen način,
• krši prepoved odpuščanja,
• odreja nadurno delo, neenakomerno razporedi ali začasno prerazporedi delovni čas, če bi to delo lahko opravil z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom,
• ne seznani zavoda o izplačilih dobička, izplačili dividend ali dohodkov, ki se izplačujejo kot dividende, nakupih lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačilih nagrad oziroma poslovne uspešnosti  poslovodstvu.

Z globo od 1.500 do 8.000 EUR se kaznuje delodajalec, ki zaposluje 10 ali manj delavcev. Z globo od 450 do 1.200 EUR se kaznuje samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 450 do 2.000 EUR se kaznuje odgovorna oseba delodajalca pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.