Kaj prinaša ukrep 80/90/100 – krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo

Zakon o spremembah in dopolnitvah Za­kona o urejanju trga dela (ZUTD-I), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 70/2025 z dne 19. 9. 2025 dopolnjuje določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) z novim 67.b členom, ki ureja krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo oziroma tako imenovani ukrep 80/90/100.

Namen tega ukrepa je podaljševanje delovne aktivnosti, katerega cilj je starejšim delavcem prilagoditi delovno obremenitev ter olajšati daljše ostajanje v delovni aktivnosti. Uporaba tega ukrepa bo v praksi vezana na dogovor med delavcem in delodajalcem, saj gre za možnost in ne za pravico do krajšega delovnega časa na podlagi zakona.

Ukrep je začel veljati 1.1.2026 ter uzakonja možnost, da  se lahko de­lavec, ki je v delovnem razmerju za polni delovni čas in ki je dopolnil starost 58 let ali ima dopolnjenih 35 let pokojninske dobe, in delodajalec dogovorita o spremembi pogod­be o zaposlitvi in opravljanju dela s krajšim delovnim časom v obsegu 80 % polnega delovnega časa.

Pogoja nista določena kumulativno, zato je dovolj, da je izpolnjen eden od obeh pogojev (58 let ali 35 pokojninske dobe).

Takšen predlog lahko po­data delavec ali delodajalec. Dogovor o spremembi pogodbe o zaposlitvi za opra­vljanje dela s krajšim delovnim časom bo sklenjen le v primeru, če bosta obe stranki s tem soglašali, kar pomeni, da ne gre za pravico delavca do dela s krajšim delovnim časom že na podlagi zakona (kot to velja pri uveljavljanju pravice do krajšega delovnega časa na podlagi Zakona o starševskem varstvu  in družinskih prejemkih).

V primeru dogovora o prenehanju dela s krajšim delov­nim časom delavec nadaljuje z opravljanjem dela pod pogoji pred spremembo pogodbe o zaposlitvi.

V primeru dogovora o spremembi pogod­be o zaposlitvi za opravljanje dela s krajšim delovnim časom je delavec glede pravic in obveznosti iz delovnega razmerja izenačen z delavci, ki delajo krajši delovni čas v po­sebnih primerih (t. i. posebni »part time«), ki velja za primere iz 67. člena ZDR-1, razen v delu, ki se nanaša na plačilo za delo, in sicer se v spremembi pogodbe o zaposlitvi določi znesek osnovne plače delavca v višini 90 % osnovne plače delavca za polni delovni čas.

Slednje torej pomeni, da ima tak delavec pravico do regresa za letni dopust in druge pravice iz delovnega razmerja, v polnem obsegu, enako kot to velja za de­lavce, ki delajo krajši delovni čas v posebnih primerih, torej kot delavec, ki dela krajši de­lovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu.

Zaradi zasledovanja namena ukrepa se določa absolutna prepoved odrejanja nad­urnega dela. ZDR-1 namreč določa relativ­no pravno varstvo starejših delavcev glede nadurnega dela v 199. členu, kjer dopušča možnost, da se nadurno delo lahko odredi na podlagi delavčevega pisnega soglasja, zato se s predlagano spremembo ureja od­stop od ureditve v ZDR-1 ter se določa ab­solutna prepoved odrejanja nadurnega dela.

Delavec, ki dela krajši delovni čas z na­vedenim predlogom, ima pravice iz pokoj­ninskega in invalidskega zavarovanja kot delavec, ki dela polni delovni čas. Delavec, ki dela krajši delovni čas, lahko koristi pravi­ce do izplačila dela pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v sorazmernem deležu glede na dejansko delovno obveznost.

Določitev dnevnega ali tedenskega delovnega časa in razporeditev delovnega časa je ena od bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi. Stranki se morata o navedenem dogovoriti oziroma se lahko glede tega sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca. Zakon ne določa natančneje na kakšen način se delovni čas razporedi v primeru koriščenja ukrepa 80/90/100, saj je razporeditev delovnega časa eden od elementov organiziranja delovnega procesa in torej v domeni delodajalca. Vsak posamezen delodajalec pa mora poleg narave in posebnosti dela upoštevati tudi zakonske obveznosti, ki zagotavljajo delavcem pravico do omejenega delovnega časa, odmorov in počitkov ter dodatno kolektivno dogovorjena pravila glede določanja in razporejanja delovnega časa.

V kolikor ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z dvema delodajalcema tak ukrep ni  mogoč. ZDR-1 daje možnost dogovora o krajšem delovnem času v času trajanja delovnega razmerja za polni delovni čas – torej v primeru, ko ima delavec z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas

Dogovor o spremembi pogodbe o za­poslitvi za opravljanje dela s krajšim de­lovnim časom se lahko sklene, če delavec ali njegov družinski član ni z delodajalcem povezana oseba. Za povezano osebo se šte­je družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira oziroma običajno nadzira delavec ali njegov družinski član. Za družinskega člana se šteje zakonec, prednik ali potomec delavca. Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravi­co do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastni­ških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.