Napotitev državljanov tretjih držav – na kaj mora biti delodajalec še posebej pozoren

Podjetja lahko pri svojem poslovanju v tujini naletijo na izzive povezane z čezmejnim izvajanjem storitev z napotenimi delavci, ki so državljani tretjih držav, saj so vprašanja glede vstopa državljanov tretjih držav v EU, njihovo bivanje v schengenskem območju ter možnosti napotitve na delo v druge države EU pogosto kompleksne.

Skladno z določbami Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (Uradni list RS, št. 40/23) je napoteni delavec vsaka fizična oseba, ne glede na njeno državljanstvo, ki v okviru čezmejnega opravljanja storitev slovenskega oziroma tujega delodajalca, pri katerem je zaposlena,  začasno ali običajno opravlja delo v drugi državi članici EU. To pomeni, da lahko državljan tretje države, ki je zaposlen pri slovenskem delodajalcu in ima v Sloveniji veljavno enotno dovoljenje za prebivanje in delo ter izdano potrdilo A1 oziroma drugo  ustrezno potrdilo, izdano v skladu z veljavnimi mednarodnimi pogodbami o socialnem zavarovanju, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, sodeluje pri čezmejnem opravljanju storitev v drugi državi članici EU. Državljanstvo samo po sebi ne predstavlja ovire, če ima delavec v Sloveniji urejen zakonit status. 

Vendar pa je pri napotitvah državljanov tretjih držav ključno upoštevati pravila glede zakonitega prebivanja tujca na schengenskem območju. Zakon o tujcih (ZTuj-2) določa, da lahko tujec z veljavnim dovoljenjem za prebivanje, izdanim v eni državi schengenskega območja, v drugih državah članicah biva največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

Delavec lahko na podlagi slovenskega dovoljenja za prebivanje in delo začasno opravlja storitve v drugi državi članici do skupno 90 dni v navedenem obdobju. Poudarek je na začasnem opravljanju dela. Če bi delo oziroma bivanje v državi gostiteljici preseglo ta prag, je treba preveriti nacionalno zakonodajo te države in praviloma pridobiti ustrezno dovoljenje za prebivanje in delo v tej državi. Pogoje za dostop do trga dela državljanov tretjih držav namreč določajo posamezne države članice, zato predlagamo, da podjetje predhodno preveri dodatne zahteve za napotitev državljanov tretjih držav v državi gostiteljici. 

Večkratna napotitev državljana tretje države iz Slovenije v drugo državo članico EU je načeloma dopustna, če ima delavec veljavno slovensko dovoljenje za prebivanje in delo in če skupno bivanje v državi gostiteljici ne presega  90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju. Če je to obdobje daljše, pa je treba zanj pravočasno urediti ustrezna dovoljenja v državi napotitve.