Letni dopust se izrablja v delovnih dneh

Pravica do letnega dopusta je ena izmed osnovnih delavčevih pravic, ki se pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja. Vprašanja povezanih z njegovo izrabo pa so dokaj pogosta predvsem v primerih, ko delavec dela s krajšim delovnim časom (manj od 8 ur na dan).

Letni dopust se, v skladu s četrtim odstavkom 160. člena ZDR-1, določa in izrablja v delovnih dneh. Navedeno pomeni, da pretvarjanje in koriščenje letnega dopusta po urah ni dovoljeno (npr. da se delavcu za 1 dan dopusta zapiše 8 ur viškov ur in se le ti koristijo). Prav tako ni dovoljeno pokrivanje morebitnega manka ur pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa z letnim dopustom oziroma njegovim pretvarjanjem v ure. Ustrezna organizacija delovnega časa je namreč obveznost delodajalca, zato se morebitni manki ur ob koncu referenčnega obdobja delavcem črtajo.

En dan letnega dopusta se torej izrabi kot en prosti dan, ne glede na število ur delovne obveznosti delavca na posamezni dan. Če ima delavec na posamezni dan 10-urno obveznost in koristi letni dopust, se mu odšteje en dan letnega dopusta, izplača pa 10 ur nadomestila za letni dopust. Enako velja v primeru, ko delavec dela s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov (npr. invalidnost, bolniška) ali pogodbene svobode – delavcu, ki dela 4 ure na dan, 4 ure pa je v bolniški, se za posamezen koriščen dan letnega dopusta odšteje en dan, nadomestilo za letni dopust pa se mu izplača za 4 ure. V skladu z devetim odstavkom 137. člena ZDR-1 se nadomestilo delavcu namreč izplača za tiste dneve in toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.