Plačevanje nadomestil za predvajanje glasbe prek spletnih platform

Podjetniki, ki odpirajo kozmetične salone, frizerske salone, trgovine ali druge poslovne prostore, se pogosto sprašujejo, ali je ob predvajanju glasbe prek spletnih glasbenih platform, kot so Spotify, YouTube in druge podobne storitve, treba plačevati tudi nadomestila za uporabo avtorskih in sorodnih pravic.

Odgovor je pritrdilen. Za javno predvajanje glasbe je namreč treba urediti obveznosti do Slovenskega združenja avtorjev, skladateljev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (SAZAS) ter Zavoda IPF za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF).

Naročnina na spletno glasbeno platformo ne zadostuje

Čeprav je uporabnik naročen na Spotify, YouTube, Apple Music, Deezer, Tidal ali drugo spletno glasbeno platformo, to ne nadomesti zakonskih obveznosti, povezanih z javnim predvajanjem glasbe. Naročnina omogoča dostop do vsebin, ne daje pa pravice do njihove javne uporabe v poslovnem prostoru. Pogoji uporabe teh platform praviloma dovoljujejo zgolj osebno in nekomercialno uporabo.

Ko se glasba predvaja v prostoru, kjer so prisotne stranke, ne gre več za zasebno poslušanje, temveč za javno priobčitev glasbenih del. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) določa, da je za takšno uporabo treba pridobiti ustrezna dovoljenja oziroma plačevati predpisana nadomestila.

Plačilo nadomestil SAZAS in IPF

Na področju javnega predvajanja glasbe velja obvezno kolektivno upravljanje pravic, ki ga določa Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP). Uporabnik zato ne more sklepati posameznih pogodb neposredno z avtorji, izvajalci ali proizvajalci fonogramov, temveč mora pravice urediti prek pristojnih kolektivnih organizacij.

Prva obveznost uporabnika je plačilo avtorskega honorarja SAZAS, ki v imenu avtorjev, skladateljev, avtorjev besedil in aranžerjev kolektivno upravlja njihove avtorske pravice. Poleg tega je treba plačevati tudi nadomestilo za uporabo fonogramov, ki pripada izvajalcem in proizvajalcem fonogramov, njihove pravice pa kolektivno upravlja Zavod IPF. Gre za dve ločeni vrsti pravic – avtorske in sorodne pravice –, ki se uveljavljata neodvisno druga od druge.

Kaj to pomeni za podjetnike?

Če se v kozmetičnem salonu, frizerskem salonu, trgovini ali drugem poslovnem prostoru za ustvarjanje prijetnega ambienta predvaja glasba prek Spotifyja, YouTuba ali drugih spletnih glasbenih platform, je treba praviloma urediti tudi obveznosti do SAZAS in IPF. Sama naročnina na spletno platformo namreč ne nadomešča pravic javnega predvajanja.

Podjetnikom zato priporočamo, da pred začetkom opravljanja dejavnosti preverijo obseg svojih obveznosti ter pravočasno uredijo pogodbena razmerja s pristojnima kolektivnima organizacijama, s čimer se lahko izognejo morebitnim sporom in zahtevkom zaradi neupravičene uporabe glasbe.